a+la+zaga

  • 101 polutant — polùtant (polutȁnt) m <G mn nātā> DEFINICIJA 1. osoba ili radni proces koji onečišćuje čovjekovu sredinu; zagađivač 2. pren. onaj koji svojim pisanjem i djelovanjem zagađuje intelektualnu i društvenu atmosferu ETIMOLOGIJA vidi polucija …

    Hrvatski jezični portal

  • 102 prižagti — prižàgti, prìžagia (prìžaga Rtr, prižañga Rtr, NdŽ), prìžagė (prižãgo NdŽ) DŽ, NdŽ; Ser 1. tr. J.Jabl, Rtr, DŽ, Lbv suteršti valgį ar gėrimą, ragaujant ne iš savo indo, padaryti nešvarų, nemalonų vartoti: Višta prižagė vandenį Š. Tik palik… …

    Dictionary of the Lithuanian Language

  • 103 užviršuoti — 1. Q658, S.Dauk, KI593,636, KII197, DŽ, NdŽ, KŽ žr. 1 užviršyti 1: Užviršuok kūgį, žagą, stirtą, bragą, t. y. sutrauk į smailumą, kad neįlytum J. Visą kūgį gerai nukrovėva, tik neužviršãvova Skr. Jei kūgis užviršuotas, tada neprilyja Snt. Kūgio… …

    Dictionary of the Lithuanian Language

  • 104 žagyti — žãgyti, o, ė tr. dėti, krauti į žagą: Aš žagau žirnius į žagą, o žardau pupas į žardą J …

    Dictionary of the Lithuanian Language

  • 105 čelílen — lna o prid. (ȋ) les., v zvezi čelilna žaga krožna žaga za čeljenje lesa …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 106 cilíndričen — čna o prid. (í) ki ima obliko cilindra, valja: cilindrična posoda / cilindrična ključavnica ključavnica, ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem ◊ geom. cilindrična ploskev ploskev, ki jo tvorijo vzporedne premice skozi vse… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 107 cirkuláren — rna o prid. (ȃ) ki cirkulira, kroži, krožen: pošiljati svojim strankam cirkularna pisma ◊ les. cirkularna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; krožna žaga …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 108 cirkulárka — e ž (ȃ) stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo, krožna žaga: obrezovati deske s cirkularko / po okoliških vaseh žaga drva s cirkularko; jermen za cirkularko …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 109 dvórôčen — in dvóróčen čna o prid. (ọ̑ ō; ọ̑ ọ̄) 1. nanašajoč se na dve roki: dvoročno delo / dvoročna sekira sekira, ki se drži z dvema rokama; dvoročna žaga žaga, ki jo vlečeta dva človeka ♦ muz. dvoročna skladba skladba, ki se izvaja z dvema rokama 2 …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 110 ênolísten — tna o prid. (ē ȋ) les., v zvezi enolistna žaga žaga, ki ima en list …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 111 ênorôčen — in ênoróčen čna o prid. (ē ō; ē ọ̄) nanašajoč se na eno roko: enoročno delo / enoročna sekira sekira, ki se drži z eno roko; enoročna žaga žaga, ki jo vleče en človek ♦ muz. enoročna skladba skladba, navadno klavirska, ki se izvaja z eno roko;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 112 gózden — in gôzden dna o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa / zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 113 jármski — a o prid. (á) nanašajoč se na jarem: jarmska oblika / jarmska žaga jarmenik; ročna žaga z jarmom …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 114 kovínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na kovino: a) kovinski izdelki; kovinski vijak; kovinska cev; kovinska embalaža; kovinska galanterija; kovinska konstrukcija; kovinska palica, plošča, posoda b) kovinski lesk, sijaj; kovinski okus okus po kovini;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 115 lóčen — 1 čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na lok: tu se začne ločna krivina; ločna oblika ◊ grad. ločni most most, katerega glavni nosilni element je lok; ločni nosilec nosilec v obliki loka; ločna konstrukcija mostu; les. ločna žaga ročna žaga z ogrodjem …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 116 lôcen — cna m (ó) 1. držaj iz lokasto ukrivljene palice: oplesti, vstaviti locen; obesiti košarico za locen; zlomljen locen; locen pri škropilnici, žagi / locen pri krpljah; ovca ima zvonec na locen // kar je temu podobno: locen pri ključavnici /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 117 nihálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na nihalo ali nihanje: nihalno število / nihalna ura; nihalna vrata vrata, ki se odpirajo navzven in navznoter; nihalna žičnica žičnica, pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazaj ♦ les.… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 118 potezáča — e ž (á) knjiž., redko žaga, ki jo vlečeta dva človeka; dvoročna žaga: žagati s potezačo …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 119 požírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. spravljati iz ust v požiralnik, želodec: požirati hrano, tekočino; meso je požiral kar neprežvečeno; vročo pijačo je počasi požirala; gristi in požirati / ekspr. požirati prah vdihavati zrak, poln prahu 2. biti tak, da lahko… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 120 sòrôčen — in sòróčen čna o prid. (ȍ ō; ȍ ọ̄) nanašajoč se na dve roki: soročen prijem / soročna žaga žaga, ki se drži z obema rokama ∙ šport. soročno visenje na bradlji …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika