jutro

  • 81sutra — sȕtra1 pril. DEFINICIJA 1. dan koji dolazi poslije današnjega, prvi dan poslije danas 2. sutrašnjica [treba misliti na sutra] 3. u budućnosti, kad dođe vrijeme [danas troši, a sutra će se misliti; sutra kad dijete odraste] FRAZEOLOGIJA A[i]. malo …

    Hrvatski jezični portal

  • 82oranje — òrānje sr <G òrānja> DEFINICIJA 1. <gl. im.>, v. orati 2. a. agr. obrada tla plugom pri čemu se zemlja prevrće i drobi b. uzorana zemlja c. brazda SINTAGMA dan oranja obradivo zemljište koliko se može uzorati za jedan dan, jutro… …

    Hrvatski jezični portal

  • 83jutrovati — jȕtrovati nesvrš. <prez. rujēm, pril. sad. rujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA provoditi jutro (gdje) ETIMOLOGIJA vidi jutro …

    Hrvatski jezični portal

  • 84joregelt — jȏregelt uzv. DEFINICIJA reg. zast. dobro jutro! (pozdrav) [čekati do joregelt čekati do nigdarjeva, čekati bez nade da će se dočekati] ETIMOLOGIJA mađ. jó: dobar + reggel: jutro …

    Hrvatski jezični portal

  • 85prihvatiti — prìhvatiti svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. prìhvaćen> DEFINICIJA 1. (što) a. uzeti što od onoga koji daje ili predaje [prihvatiti kovčeg; prihvatiti mjenicu svojim potpisom jamčiti da će mjenica biti plaćena] b. primiti na sebe …

    Hrvatski jezični portal

  • 86ranojutarnji — ranojùtarnjī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na rano jutro ETIMOLOGIJA rano + v. jutro, jutarnji …

    Hrvatski jezični portal

  • 87zajutriti — zàjutriti svrš. <prez. [i] (3. l. jd)[/i] zàjutrī, pril. pr. īvši, prid. rad. [i] (3. l. jd)[/i] zàjutrilo> DEFINICIJA zaći u jutro, svanuti ETIMOLOGIJA za + v. jutro …

    Hrvatski jezični portal

  • 88jútranjica — e ž (ú) 1. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: svetla jutranjica / zvezda jutranjica 2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro: moliti jutranjice / zbrati se k jutranjicam ◊ etn. jutranjica pesem, ki se poje ženinu in nevesti prvo… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 89kàkor — prisl. (ȁ) s členkom izraža poljubnost načina: na tisoče jih je bilo ustreljenih ali kakor že drugače pobitih; ta beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi vez. (ȁ) I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 90sledíti — ím nedov., slédi in slêdi (ȋ í) 1. iti za kom po sledi: pes sledi divjadi, zajcu; sledil jima je po razliti barvi; lovec sledi obstreljeno srno po kapljah krvi / iskalci so sledili njene stopinje v snegu // neopazno, skrivaj iti za kom z… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika